Mimo žgalniškega dimnika na Ledinsko Razpotje

Izhodišče: avtobusna postaja Idrija
Čas: 4-5 ur
Orientacija: težja. Pazljivost priporočamo zaradi slebe steze in redkih markacij.
Pot: divja, slikovita. Priporočljiva v zimskem ali predpomladanskem času. Kadar je gozd v listju, jo utegnemo izgubiti. Razgled izpod nekdanjega žgalniškega dimnika je enkraten.


Potek poti:
Po mostu čez Idrijco, po Aliji na Brusovše (Rudarska ulica). Po klancu med vrstnimi ruzdarskimi hišami na Valerijo, nato levo po cesti proti Podgolicam. Tik za nekdanjo rudniško separacijo se nad cesto začenja dobra steza k žgalniškemu dimniku. Z izdatno rajdo se vzpne zelo elegantno. Odličen razgled. Brž nad nekdanjim dimnikom vodi steza naprej.

Dvigniti se je treba z dobre poti na grebenast rogelj tik nad dimnikom, odtod pa se že sledimo redkim markacijam in seveda slabše vidni stezi, ki nas po dokaj divjem svetu pod Cajnim vrhom (883 m) privede pod severni rob Kolencovih travnikov in še naprej po zahodnem obrobju Golic (845 m9 na stare senožeti blizu Klabočka. Pademo na cesto Gore- Ledinsko Razpotje (gostilna). Z razvodnice med Črnim in Jadranskim morjem (zapis na fasadi stare Milkine gostilne) se proti Marofu spuščajo hude rajde. Nekaj dobrih bližnjic do Špehove grape ni težko poiskati. Vse peljjejo mimo hiš. Oed Špeha do Marofa ne gre drugače kot po cesti. Z Marofa jo pa potegnemo po desnem bregu Idrijce, se pravi, še pred hidrocentralo na levo in po ozki vozni poti nad Šintarijo in skozi Podgolice do Valerije in Brusovš (Rudarska ulica). 

Vir: Ugriznma u kalina – pešpoti okrog Idrije in spodnje Idrije, Rafael Terpin, Tinka Gantar

Vodnik je v prodaji na TIC Idrija.