Po kapitulaciji Italije, jeseni 1943, se je partizansko vodstvo odločilo, da v centru takrat osvobojenega ozemlja med Vojskim in Trnovskim gozdom, zgornjim porečjem Idrijce in Belce, med cestami Čekovnik-Mrzla Rupa-Poslušanje-Mala Gora, zgradi večjo bolnico za okoli sto ranjencev. Postopoma so v največji tajnosti gradili bolnišnične objekte na različnih lokacijah, v skritih in težko dostopnih grapah in soteskah, ki so bile varne pred sovražnikovimi enotami. Od januarja 1944 do konca vojne je bila Dr. Pavla (Pavla Jerina Lah) upraviteljica in zdravnica partizanske bolnice Pavla. V bolnici je doktorica s svojo ekipo opravila vrsto težkih in zahtevnih medicinskih posegov. Nujno zdravniško pomoč je dobilo preko tisoč šesto ranjencev različnih narodnosti, za katere je skrbelo 114 članov osebja bolnice. Do današnjih dni se ni ohranila nobena bolnišnična baraka. Na delovanje bolnice pa nas spominjata spomenika na hudem polju v Mrzli Rupi in pri zadnji centrali nad Krekovšemi.
V razstavnem prostoru v idrijskem muzeju je postavljen pregleden relief z označenimi bolnišničnimi oddelki, zdravniškimi instrumentarij iz tedanjega časa in radiosprejemnik, ki je bil prilagojen na 12-voltno napetost.
|
