V vasi in bližnji okolici je moč najti precej naravnih in kulturnih znamenitosti. Zakrasela vrtačasta planota skriva ponikalnice in jame. Na poti proti Medvedjemu Brdu naletimo celo na okamenele odtise stopinj dinozavra iz zgornjega triasa. Dragocene najdbe na hribu Jelenšek (817 m) na severni strani naselja so razkrile obstoj predrimske keltske nekropole svetolucijskega tipa. Ogleda vredna je tudi župnijska cerkev sv. Urbana, prvič omenjena že v 16. stoletju in povečana sredi 18. stoletja.

Največja naravna znamenitost Godoviča pa je nedvomno nenavadna kačja smreka, ki raste desno od cestnega predora pri kmetiji Česnik. Svojevrstno drevo, visoko nad devet metrov, ima tanko deblo in do štiri metre dolge kačasto zavite veje, ki se nepravilno razraščajo na vse strani. Vzrok neobičajne rasti gre po mnenju biologov pripisati posebni in redki kombinaciji dednih zasnov. V Sloveniji so doslej evidentirali le štiri drevesa te vrste, zato je godoviški primerek že od leta 1987 zavarovan kot naravni spomenik.