|
Spodnja Idrija
|
|
Spodnja Idrija je drugo največje naselje v idrijski občini. Razvila se je kot naravno, staro in trajno središče geografsko zaokroženega in prometno povezanega ozemlja. Idrijo in Spodnjo Idrijo zbližuje (ali ločuje) v razdalji 4 km magistralna cesta Keltika, ki povezuje osrednjo Slovenijo s Posočjem in mejnimi prehodi v Italijo. Pokrajina je tu naokrog zelo razgibana in slikovita.
|
|
Več...
|
|
|
Godovič
|
|
|
Prehod z Idrijskega na Notranjsko

Kraj ob magistralni cesti Idrija – Kalce (Keltika) se je razvil na pomembnem križišču starih prometnih poti med Idrijskim in Notranjsko ter med Vipavsko dolino in Žirovsko kotlino. Godovič boste doživeli kot prijetno vas, ležečo med polji in košeninami, ki jih obdajajo gozdiči in gozdovi. V zadnjih letih se je kraj znatno povečal, predvsem zaradi sodobnih industrijskih obratov in priseljencev, ki so si zgradili nove hiše.
|
|
Več...
|
|
|
Vojsko
|
|
|
Planota miru, kjer je nebo bližje in razgledi bogatejši.
Vojsko je poznano kot najvišje ležeča vas na Primorskem. Vas je razstresena po celotni Vojskarski planoti, ki se razprostira na nadmorski višini okrog 1.000 metrov nad dolinami Idrijce, Kanomljice in Trebuše. Po dolgih zimah se čez poletje pristno naravna, mirna in s svežim zrakom prevetrena idilična pokrajina odene s pestro preprogo trav in nasploh bogato floro. V sožitju se izmenjavajo travniki, senožeti in mešani gozdovi. Domačije in počitniške hišice so posejane po več kilometrov narazen.
|
|
Več...
|
|
|
Idrijske Krnice-Masore
|
|
|
Idrijske Krnice in Masore – vabijo k sv. Florijanu in na mnoge prireditve.

Visoko nad dolinama Idrijce in Kanomljice se nam razkrije slikovito razgibana, mehko valovita in lepo vzdrževana planotasta krajina, ki se širi zahodno od 1106 metrov visokega Jelenka proti Jagrščam in Šebreljam. V pristnem naravnem okolju domuje bogata flora, obiskovalcem pa odpirajo vrata urejene in prijazne kmetije, ki nudijo domače kulinarične dobrote in tradicionalne jedi.
|
|
Več...
|
|
|
Kanomlja
|
|
|
Kanomlja – po tektonski prelomnici do francoskih klavž.

Sredi Idrijskega hribovja je Kanomlja največja in najbolj razprostranjena stranska dolina. Pogreznjena je med Vojskarsko in Krniško planoto v smeri znamenite tektonske prelomnice, ki se vleče od Beneške Slovenije preko Idrijskega do Notranjske. Njene veličastne razsežnosti je moč dojeti s Hudournika nad Oblakovim Vrhom. V 14. stoletju, ko so po dolini zrasle prve kmetije, so Kanomljo imenovali Kolumba (Columba), najbrž po takrat zelo razširjenem divjem golobu (Columba palumbus).
|
|
Več...
|
|
|
Zavratec
|
|
|
V smeri proti Žirem se Dole spogledujejo z vasjo Zavratec, ki pozdravi obiskovalca kot široko zidano naselje v prijazni dolini med griči nad dolino Sovre. Z Dolov in Zavratca se nudijo širni razgledi čez predalpsko hribovje (Blegoš) vse do Triglava, Karavank in Kamniških Alp. Na Južno stran se vzpenja hribovje Mravljiše (865 m), razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem.
|
|
Več...
|
|
|
Gore, Dole
|
|
Jutranja sončna stran.

Sončni žarki posijejo zjutraj v idrijsko kotlino čez Gore nad Idrijo. Gore, zelo staro naselje na robu planote, se ponujajo kot dobrodošla, zlasti nedeljska izletniška točka, s katere je na ogled razsežna idrijska panorama. Podnevi in ponoči je iz Idrije lepo vidna starožitna cerkvica sv. Marije Magdalene.
|
|
Več...
|
|
|
Ledine
|
|
Idilična in prijazna vas.

Med najlepše starožitne vasi, ki so se v srednjem veku izoblikovale na planotah nad globokimi dolinami, spadajo Ledine nad Spodnjo Idrijo, prvič omenjene že davnega leta 1063. Do 19. stoletja so Ledine pripadale znanemu Freisinškemu gospostvu v Škofji Loki, v novejši dobi pa so se vsestransko navezale na Idrijsko.
|
|
Več...
|
|
|
Črni vrh
|
|
|
Črni Vrh je osrednja vas na razsežni Črnovrški planoti ob regionalni cesti Godovič – Col – Ajdovščina. Kraj obdajajo temni bukovi in smrekovi gozdovi, po katerih je nekoč verjetno dobil ime. Črnovrško območje pod Javornikom, obrobje Trnovskega gozda, je v cerkvenem in posvetnem pogledu od srednjega veka do 19. stoletja spadalo pod Vipavo. Na izrazito kraškem ozemlju, kjer ne manjka ponikalnic, vrtač in brezen, si sledijo košenice in pašniki, zaselki in domačije, znamenja in kapelice, predvsem pa vsepovsod zdravo naravno okolje.
|
|
Več...
|
|
|